CONCERTO GROSSO *
(VELIKI KONCERT)
krstna uprizoritev

Med pripravami na predstavo Ko pride Zvezda je režiser Pavel Polák napisal za naše gledališče lutkovno besedilo CONCERTO GROSSO. Osnovni motiv je vzel iz Grimmovih Bremenskih muzikantov. Gre za sodobni pristop do pravljičnega zapleta, predstavo pa je obogatil s pesmimi, ki k naslovu tudi sodijo.

Zapuščene živali - osel, petelin, mačka in pes iščejo po svetu nekoga, ki bi jih prenočil in jim dal nekaj malega za pod  zob. Na svoji poti srečajo glasbenika, ki nima glasbenikov za koncert. Obvarujejo ga pred tolovaji, ostanejo pri njem in kot pevski zbor pripravijo veliki koncert - concerto grosso.

Režija: Pavel Polák
Prevod: Marjan Pungartnik
Pesmi: Pavel Polák, Marjan Pungartnik
Lektoriranje: Majda Potrata
Glasba: Boris Rošker
Zasnova scene: Pavel Polák
Likovna zasnova lutk: Breda Varl
Igrajo: Petra Caserman, Maksimiljan Dajčman, Karla Godič, Davorin Kramberger, Danilo Trstenjak
Premiera: 4. novembra 1994
<<<nazaj
 

Predvsem na željo občinstva je LG Maribor uvrstilo v svoj program nesmrtno Žogico Marogico. Marionetne lutke je pred več kot štiridesetimi leti za LG ŽKUD Angel Besednjak izrezljal mojster Anton Jezovšek. Sedanja predstava je narejena predvsem z mislijo nanj, velikega rezbarja, ki je v slovenskem lutkarstvu pustil neizbrisljivo sled, saj je napravil čez 5000 figur, a tudi z mislijo na generacijo, ki bi bila brez Žogica Marogice duhovno manj bogata.

Režija: Tine Varl
Lektoriranje: Majda Potrata
Lutke - človeške figure: Anton Jezovšek
Obnova lutk, scena, ptiček, kuža in žoga: Zdenek Bauer
Vodilni motiv: Bojan Adamič
Priredba in drugi glasbeni motivi: Boris Rošker
Igrajo: Karla Godič, Petra Caserman, Maksimiljan Dajčman, Danilo Trstenjak
Sceno in rekvizite so v delavnici LG Maribor izdelali: Breda Varl, Mirko Černic, Miljenko Knezoci in Slavko Rakuša
Premiera: 18. marca 1994
<<<nazaj
 

Gospod Zvezda pride dol z neba, najde srebrnik in si zanj kupi kolaček, barvico in dežnik. Za uro, na kateri pleše prelepa plesalka, pa mu zmanjka denarja. Prijatelji to vidijo in mu sklenejo pomagati. Grejo in mu kupijo uro s plesalko. Saj zato so prijatelji, da kaj lepega storimo zanje.

Režija: Pavel Polák
Prevod: Marjan Pungartnik
Lektoriranje: Majda Potrata
Glasba: Urban Koder
Lutke, scena, kostumi: Ivan Antoš
Igrajo: Petra Caserman, Danilo Trstenjak, Davorin Kramberger
Realizacija lutk: Breda Varl, Mirko Černic
Realizacija scene: Slavko Rakuša, Branko Caserman
Premiera: 4. junija 1993 
<<<nazaj
 

Kdo ne pozna zgodbe o dobrem peku Mišmašu in o njegovem še boljšem kruhu. Znana slovenska pisateljica Svetlana
Makarovič je pred dvema desetletjema napisala zgodbo o pekarni, ki je slovela po vseh sosednjih vaseh, zgodbo o  dobroti skromnega peka, ki je otrokom in revnim dal kruh tudi zastonj, zgodbo o jezični Jedrt, ki je za vsako ceno hotela izvedeti, ali so pri Mišmaševi peki vmes coprniške zadeve, zgodbo o ubogem mačku, ki ga je Jedrt neprestano izkoriščala, da se je končno odločil ostati pri Mišmašu.

Zgodba je doživela več ponatisov in bila v Lutkovnem gledališče Maribor prvič uprizorjena 1979. Zaradi večne aktualnosti vsebine smo se odločili predstavo ponovno dati na program, seveda v novi umetniški podobi.

Režija: Matija Milčinski
Likovna zasnova: Jože Lašič
Lektoriranje: Majda Potrata
Glasba: Boris Rošker
Igrajo: Danilo Trstenjak, Petra Caserman, Karla Godič, Maksimiljan Dajčman, Davorin Kramberger, Mirko Černic
Luč, ton: Miljenko Knezoci
Oblikovanje lutk: Breda Varl
Lutke in sceno so izdelali v delavnicah LG Maribor.
Premiera: 21. februar 1997
 <<<nazaj
 

Butalci so se rodili - kje drugje kot ... v Butalah!

In so v teku let Butale postale pretesne za vse Butalce in rod je šel pogledat po svetu in so se nekateri naselili ob Dravi,  nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja... Naselili so se po vsej Evropi, vendar jim je ostalo nekaj skupnega - obnašajo se drugače kakor drugi ljudje.

Pripovedi o prigodah čudaških prebivalcev mest in vasi, katerih razmišljanje in ravnanje je drugačno od takšnega, ki mu pravimo normalno, nastajajo po vsem svetu že stoletja. Kdaj pa kdaj se najde kdo, ki te "neumne" zgodbe zapiše. Igra Butalci, ki jo uprizarja Lutkovno gledališče Maribor, izhaja iz evropskega literarnega izročila, njen naslov in nekatere slovenske motive pa si je avtor dovolil prevzeti po Franu Milčinskem.

Režija: Pavel Polák
Likovna zasnova: Jaroslav Milfajt
Prevod: Marjan Pungartnik
Lektoriranje: Majda Potrata
Glasba: Gregor Strniša
Igrajo: Petra Caserman, Maksimiljan Dajčman, Davorin Kramberger, Metka Jurc
Luč, ton: Miljenko Knezoci
Realizacija kustumov: Breda Varl
Lutke in sceno so izdelali v delavnicah LG Maribor.
Premiera: 13. junij 1997 
<<<nazaj
 

Zgodilo se je nekoč v nekem majhnem kraljestvu, da je ovdoveli drvar Jure v svoj samotni dom pripeljal novo ženo in z njo pastorko Agato. Njegova hči Lenka ju lepo sprejme, toda onidve njeno dobroto grdo izkoriščata, oče pa njuni zvitosti in hudobnosti tudi ni kos. Nalagata ji obilo dela, pri tem pa se iz nje še norčujeta in ji nadeneta novo ime - Pepelka. Edina Lenkina zaveznika sta golobčka. Nesrečen pa je tudi princ, ki ga ostareli kralj hoče poročiti. Nevesto naj bi izbral na kraljevem plesu. Mačeha in Agata se mrzlično pripravljata na ples, Lenki pa ne dovolita iti. Ko Lenka osamljena in žalostna izbira grah iz pepela, priletita k njej golobčka in iz oreha, ki ji ga je podaril oče, pričarata čudovito plesno opravo. Lenka odhiti na ples, očara princa, toda ko ura odbije polnoč, mora ples zapustiti. Princu ostane za neznano lepotico le čeveljček. Z njim išče svojo izgubljeno srečo in v samotni drvarjevi hiši jo znova najde, ko v Pepelki prepozna skrivnostno soplesalko. Žalost je pozabljena in čas je za imenitno poroko.

Režija: Pavel Polák
Obdelava besedila, prevod in lektoriranje:
Majda Potrata
Likovna zasnova:
Ivan Antoš
Odlomki iz baletne glasbe Pepelka Sergeja Prokofjeva
Igra: Metka Jurc
Izdelava lutk: Ivan Antoš, Slavko Rakuša
Izdelava scene: Slavko Rakuša, Breda Varl,
Mirko Černic, Enver Ibrahimagić
Ton in luč: Enver Ibrahimagić
Premiera: 10. december 1997
<<<nazaj
 

Ti, Zvezdica, ti! Spet in spet zaspi! In to je na nebu zelo narobe, tam vlada zelo strog red. Saj tudi mora! Ljudje vendar po  zvezdah uravanavamo svoje življenje. In kadar tam gori kakšna zvezda ni na pravem mestu, se nam vedno pripetijo kakšne kolobocije. Boter Mesec kot skrbni dedek vsako noč prešteva vse te milijarde zvezd. Si predstavljate? Ni čudno, da se odloči večnemu zamujanju Zvezdice Zaspanke narediti konec. Naj se navadi reda na Zemlji, med ljudmi! Pa je to sploh mogoče? Ljudje tako redko znamo prisluhniti drugemu, pa še takrat je treba plačati. Boter Mesec je čisto pozabil, da na Zemlji vse stane, Zvezdica pa hodi brez denarja. Le kje bo prenočila? Še sreča, da sreča poštenega razbojnika Ceferina s kamnom namesto srca; ta jo rad sprejme pod streho. Pa ne iz čistega usmiljenja ali ljubezni do bljižnega. Ali pa vendar? Saj Zaspanki uspe, da tisto njegovo kamnito srce začne biti in greti kot vsakemu dobremu človeku.

Režija in dramaturgija: Edi Majaron
Likovna zasnova: Agata Freyer
Glasba: Lado Jakša
Lektoriranje: Majda Potrata
Igrajo: Metka Jurc, Petra Caserman, Karla Godič,
Maksimilijan Dajčman, Danilo Trstenjak
Luč, ton: Miljenko Knezoci
Realizacija lutk: Slavko Rakuša, Mirko Černic, Breda Varl
Realizacija kostumov: Metka Ajhmajer
Realizacija scene: Slavko Rakuša, Mirko Černic, 
Enver Ibrahimagić, Breda Varl, Miljenko Knezoci
Tehnologija: Breda Varl
Premiera: 2. april 1998
<<<nazaj
 

Bajka o svetlobi je zgodba o pisateljici Svetki, ki išče pravljico, ter o čudovitih svetlobnih bitjih, ki ji pomagajo tako, da ji pripovedujejo žalostno zgodbo o Lučkovem, najbolj razsvetljenem mestu na svetu. O Lučkovem, ki se nenadoma znajde v temi, ker je izgubilo lučko v očeh in lučko v srcu. Zato postane plen strašnih temincev - demona Prepadnika, veščare Groblje in veščure Arnulfije. In če bi bilo po teminsko, bi ubogo Lučkovo za zmeraj ostalo v temi. Na srečo pa v sirotišnici na koncu mesta živita otroka Okec in Lucija, ki neke temne noči sledita drobni, skrivnostni lučki lučkarja Florjana. 

Režija in dramaturgija in scena: Pavel Polák
Likovna zasnova: Svjetlan Junaković
Glasba: Gregor Strniša
Lutke: Breda Varl
Lektoriranje: Majda Potrata
Igrajo: Metka Jurc, Petra Caserman, Karla Godič,
Maksimilijan Dajčman, Danilo Trstenjak, Davorin Kramberger
Ton: Miljenko Knezoci
Luč: Enver Ibrahimagić
Lutkovna tehnologija: Slavko Rakuša
Izdelava scene: Slavko Rakuša, Mirko Černic, 
Enver Ibrahimagić, Miljenko Knezoci
Premiera: 25. september 1998
<<<nazaj
 

Predstava Sonček, kje si? je nastala po koroških motivih. čevljarček mora napraviti vragu čevlje po meri, a se pri tem zaplete v stavo za svojo dušo in otroka. Gre za igro moči med principi dobrega in zla, a je veliko več kot le vprašanje, kdo bo koga. čevljarček namreč z zvitostjo premaga nadnaravne sile, za nagrado pa dobi sina in še otroke reši iz suženjstva pod zemljo. Liki te pravljične zgodbe prihajajo iz koroške mitologije (vrag,  škopnik, pehtrna, vile, škrati). Predstava ponuja kot vodilni motiv spoznanje, da je življenje mogoče graditi z ljubeznijo in predanostjo.

Režija in dramaturgija: Pavel Polák
Lutke in scena: Breda Varl
Glasba: Boris Rošker
Lektoriranje: Majda Potrata
Igrajo: Petra Caserman, Karla Godič,
Maksimilijan Dajčman, Danilo Trstenjak 
Ton: Miljenko Knezoci
Luč: Enver Ibrahimagić
Tehnologija scene: Slavko Rakuša
Izdelava scene: Slavko Rakuša, 
Enver Ibrahimagić, Miljenko Knezoci
Realizacija lutk: Breda Varl, Mirko Černic
Premiera: 23. april 1999
<<<nazaj
 

Levstikov Martin Krpan je uprizorjen kot hvalisava pripoved prodajalca suhe robe svojima pomagačema. V pripoved se tako vživi, da pravzaprav odigra z "improviziranimi" lutkami iz suhe robe, ki jo ponuja, vse prizore, vključujoč tudi pomočnika, ki jima daje v roke predmete iz Krpanove "protiigre";. 

Lutke so izdelane iz izdelkov kakšne ponujajo na trgu suhorobarji. Glasbeni elementi so preprosti, pesem in spremljava na improvizirane instrumente, ki so včasih v rabi ob ljudskih slavjih.

Režija, dramatrugija in glasbena oprema:  Edi Majaron
Likovna zasnova: Agata Freyer 
Lektoriranje: Majda Potrata
Igrajo:  Jure Ivanušič (k.g.),  Petra Caserman in Mirko Černic
Luč: Mirko Černic
Realizacija lutk, scene in rekvizitov: Breda Varl, Slavko Rakuša, 
Mirko Černic, Miljenko Knezoci, Enver Ibrahimagić
Realizacija kostumov: Breda Varl, Milan Krajnc
Premiera: 13. oktober 1999
<<<nazaj
 

Volk, lev, tiger in človek se pošteno osmešijo, ko jih v svoje tačice dobi premeteni zajec Ferdo. Malce nenavadne gozdne zgodbice vas bodo z duhovitostjo, ki požgečka pod brado mlado in staro, začarale na obisku pri lutkah. 

Ferdove dogodivščine vam povedo, da še tako krepke mišice in močni zobje zveri ne morejo do živega bistri glavici, kot je zajčeva. 

Režija: Pavel Polák
Likovna zasnova: Jaroslav Milfajt 
Lektoriranje: Majda Potrata
Igrajo: Karla Godič, Metja Jurc, Maksimiljan Dajčman, Danilo Trstenjak
Luč: Enver Ibrahimagić
Ton: Miljenko Knezoci
Izdelava scene: Slavko Rakuša, 
Mirko Černic, Enver Ibrahimagić, Miljenko Knezoci
Premiera: 31. marec 2000
<<<nazaj
 

Ljudje so si že od nekdaj krajšali čas s pravljicami. Pripovedovali so jih otrokom vseh stanov in jim tako na prijeten način podajali nauke za življenje. Med odraslimi so se sprva širile le med kmeti, ker jih je aristokracija imela za neprimerne. Konec 17. stoletja so jih zaželi ceniti tudi v francoskih salonih, kjer so v tistem času dobivale (večinoma) ženske, ki tedaj niso imele pravice do univerzitetne izobrazbe.

Nekaj teh pravljic danes poznamo po zaslugi pisatelja in akademika Charlesa Perraulta (1628 – 1664), ki jih je zbiral in zapisoval, tiste kmečke, bolj krvave, pa tudi nekoliko priredil dvornemu okusu. Ena imed njih je pravljice o obutem mačku Krnjavu in njegovih verjetno najbolj domeselnih zvijačah.

Režija: Matija Milčinski
Priredba besedila in dramatrugija: Nana Milčinski 
Likovna zasnova: Kajetan Čop
Glasba: Boris Rošker
Lektoriranje: Majda Potrata
Igrajo: Karla Godič, Metka Jurc, Maksimilijan Dajčman, Danilo Trstenjak in Davorin Kramberger
Harmonikar: Domen Jevšenak 
Luč: Miljenko Knezoci
Oblikovanje lutk: Breda Varl, Mirko Černic,
Miljenko Knezoci, Enver Ibrahimagić
Izdelava scene: Slavko Rakuša, Enver Ibrahimagić, Mirko Černic, Miljenko Knezoci
Izdelava kostumov: Breda Varl
Izdelava mask: Mirko Černic, Breda Varl
Premiera: 24. september 1999
<<<nazaj